by Špela Pon Dec 07 2009, 18:46Japonski špic
Japonski špic je majhen kužek, znan po svoji prečudoviti beli dlaki. Odkrili so ga šele proti koncu 19 stoletja na Japonskem. Žal so se podatki o njegovem nastanku med 2. sv. vojno izgubili, zato bo to še ena velika skrivnost. Strokovnjaki so mnenja, da je Japonski špic sad križanja različnih pasem psov, predvsem zato, da bi dobili majhnega belega kužka. Predvidevajo, da je to potomec belega Nemškega špica, Samojeda, Ruskega špica in Ameriškega eskimskega psa. Kakorkoli je že resnica, dejstvo je, da je ta kužek osupljivo podoben Samojedu, le da je manjši. Prvič se je ta pasma pojavila na razstavi v Tokiu leta 1950, takrat, je začel svojo pot na vse konce sveta.
Kuža običajno zraste od 32 do 38 cm in tehta od 5 do 10 kg. Njegova dlaka je dvojna, prekriva ga topla volnena podlanka na zunaj pa je njegova dlaka dolga in ravna, seveda snežno bela. Rep nosi zavit čez hrbet. Ta kuža praktično nima posebnega vonja.
Japonski špic je pes spremljevalec. Nadvse uživa v človeški družbi, rad ima status družinskega člana. Je inteligenten kuža, zelo igriv in poslušen. Znan je po tem, da se dobro razume tudi z otroci, ima namreč visok prag potrpežljivosti. Kljub svoji majhnosti je Japonski špic zelo ponosen kuža in zelo pripaden svojemu lastniku. Tujca napove z glasnim lajanjem, je zelo zgovoren in rad spoznava nove ljudi.
Njegov topel kožuh mu daje sposobnost preživeti tudi v surovih vremenskih razmerah, vendar je kljub temu, da je to polarna pasma, Japonski špic, najsrečnejši v krogu svojih domačih.
Njegova življenjska doba se giblje med 10 in 12 let. Dobra novica za bodočega lastnika pa je ta, da je to pasma, ki je zelo zdrava in ni pričakovati kakšnih posebnih bolezni. To sicer ni pes, ki bi potreboval toliko gibanja, kot njegovi večji polarni bratje, vendar je za njegov razvoj in zdravje kljub temu potreben en daljši dnevni sprehod. Užival bo ob teku brez povodca, rad se bo igral z žogicami ali frizbijem.
Kljub njegovemu "močno kosmatemu videzu", pa nega tega kužka ni preveč zahtevna. Njegova dlaka vam bo hvaležna, če ga boste vsaj enkrat tedensko dobro prečesali. Skopali pa le tu in tam. To je zelo čist pes, dlaka se čisti sama, saj je njegov kožuh obložen s posebno teksturo, ki preprečuje sprijemanje, kot nekakšen teflon. Zato tudi umazanija sama odpada.
Kljub vsem dobrim lastnostim, pa je tudi za Japonskega špica priporočljivo osnovno šolanje in zgodnja socializacija. Učenje tega psa vam bo v užitek, saj je znan po tem, da se hitro uči.
Viri besedila
Viri
Viri
Japonski špic je majhen kužek, znan po svoji prečudoviti beli dlaki. Odkrili so ga šele proti koncu 19 stoletja na Japonskem. Žal so se podatki o njegovem nastanku med 2. sv. vojno izgubili, zato bo to še ena velika skrivnost. Strokovnjaki so mnenja, da je Japonski špic sad križanja različnih pasem psov, predvsem zato, da bi dobili majhnega belega kužka. Predvidevajo, da je to potomec belega Nemškega špica, Samojeda, Ruskega špica in Ameriškega eskimskega psa. Kakorkoli je že resnica, dejstvo je, da je ta kužek osupljivo podoben Samojedu, le da je manjši. Prvič se je ta pasma pojavila na razstavi v Tokiu leta 1950, takrat, je začel svojo pot na vse konce sveta.
Kuža običajno zraste od 32 do 38 cm in tehta od 5 do 10 kg. Njegova dlaka je dvojna, prekriva ga topla volnena podlanka na zunaj pa je njegova dlaka dolga in ravna, seveda snežno bela. Rep nosi zavit čez hrbet. Ta kuža praktično nima posebnega vonja.
Japonski špic je pes spremljevalec. Nadvse uživa v človeški družbi, rad ima status družinskega člana. Je inteligenten kuža, zelo igriv in poslušen. Znan je po tem, da se dobro razume tudi z otroci, ima namreč visok prag potrpežljivosti. Kljub svoji majhnosti je Japonski špic zelo ponosen kuža in zelo pripaden svojemu lastniku. Tujca napove z glasnim lajanjem, je zelo zgovoren in rad spoznava nove ljudi.
Njegov topel kožuh mu daje sposobnost preživeti tudi v surovih vremenskih razmerah, vendar je kljub temu, da je to polarna pasma, Japonski špic, najsrečnejši v krogu svojih domačih.
Njegova življenjska doba se giblje med 10 in 12 let. Dobra novica za bodočega lastnika pa je ta, da je to pasma, ki je zelo zdrava in ni pričakovati kakšnih posebnih bolezni. To sicer ni pes, ki bi potreboval toliko gibanja, kot njegovi večji polarni bratje, vendar je za njegov razvoj in zdravje kljub temu potreben en daljši dnevni sprehod. Užival bo ob teku brez povodca, rad se bo igral z žogicami ali frizbijem.
Kljub njegovemu "močno kosmatemu videzu", pa nega tega kužka ni preveč zahtevna. Njegova dlaka vam bo hvaležna, če ga boste vsaj enkrat tedensko dobro prečesali. Skopali pa le tu in tam. To je zelo čist pes, dlaka se čisti sama, saj je njegov kožuh obložen s posebno teksturo, ki preprečuje sprijemanje, kot nekakšen teflon. Zato tudi umazanija sama odpada.
Kljub vsem dobrim lastnostim, pa je tudi za Japonskega špica priporočljivo osnovno šolanje in zgodnja socializacija. Učenje tega psa vam bo v užitek, saj je znan po tem, da se hitro uči.
Viri besedila
Viri
Viri
Sama sem iskala primerno psarno za svojega bodočega borderja zelo dolgo in preden je odločitev bila 100%, zdaj že čakam 3 leta, ampak vem, da se čakanje splača...
. Sicer bom pa res pisala kakšni psarni iz NG in vprašala kko je kej z legli. 
» Ameriški akita
» Bradati Škotski Ovčar [Bearded Collie]
» Leglo Angleških koker španjelov
» Kužki iščejo dom
» Vprašanja
» Valižanski ovčar, Corgi
» Nemški ovčar leglo
» BASENJI leglo 2015/16