Rodovniški coton de tulear

Okej, ko to pišem, še sama ne morem verjeti, da je dejansko res.

Torej, znanka si je pred letom dni kupila psička pasme Coton de Tulear, z rodovnikom. Nakup je bil premišljen, za pasmo in psa se je odločala pametno in dalj časa, kontaktirala je več poznavalcev.
Psiček je bil zelo prijeten žeod začetka; navihan, poln življenja, vizuelno pa povsem "cotonski". Naneslo pa je, da je psiček zbolel za hujšo obliko dedne komolčne in kolčne displazije (se mi zdi, da je to), v glavnem, prestal dve hudi operaciji. Zaradi stresa in bolečin itd. je zaupanje v ljudi počasi izgubljal, kar je pripeljalo do take mere, da je postal do njih napadalen. Proti ljudem se je že večkrat zapodil, jih poskusil šavsnit, resno je ugriznil mislim da dva do trikrat. Tudi domače in otroke, s katerimi živi.
Odločila se je poislati strokovno pomoč, pasjega psihologa. Ampak očitno ni ne želje, ne srca in ne poguma, da bi se psička psihičnih motenj dokončno ozdravilo, zato so se ga odločili dati uspavati v primeru, da ne najde novega lastnika.

Ko sem zato izvedela jaz, me je popadla strašna jeza, saj si pes tega ne zasluži, zasluži si priložnost, da bi se mu le-to vsaj dalo, da bi se vsaj poskusilo težave odpraviti. A očitno pri teh ljudeh tega ne bo doživel. Sama verjamem, da bi se ob pravem in ljubečem človeku motnje dale izboljšati ali celo povsem odpraviti, če bi se v to seveda kaj vlagalo. Brez truda itak ni nič.

Kuža, star leto dni, se torej oddaja v dom (najboljše brez otrok), v katerem ga bodo razumeli in mu ponudili novo možnost ter opravili njegove psihične napake.

Ojoj ubogi kuža! Morda veš iz kje prihaja, pomoje bi bilo o tem dobro obvsetiti vzreditelja, če o tem še ne ve, morda lahko on kako pomaga.

My god, pa kaj je z ljudmi?Uspavat zdravega psa?!

Probajte poiskat nove lastnike, bom tudi jaz malo povprašala naokrog

Pa je mogoče kriva vzgoja?

katarina, mi je povedala, iz katere psarne je, pa sem pozabila, jo bom še enkrat vprašala... O vzrediteljici pa maš ZS.

love, pes sicer zdravstveno definitivno ni v najboljšem stanju (komolci&kolki), psihično pa sploh ne, ampak ja, se stranjm, da to, da ga dajo uspavat ni rešitev.

Huh, pomoje bo kar težko najti dom za takega psa :( Poskusi kontaktirati kakšne pasemske klube ali združenja ljubiteljev pri nas (če je kak) in v tujini. Mogoče se pa najde kdo, ki bi ga vzel k sebi.

O moj bog!
Ubogi kuža. Sicer pa upam, da bo našel ljubeč dom, kjer bodo resnično poskrbeli za to, da se njegovo psihično stanje izboljša.
Če bi jaz imela psa še z *nevemkakimi* psihičnimi težavami, ga ne bi mogla dat uspavat.

Kaj je bilo zdaj s tem psičkom? Je dobil novi dom? So odpravili njegove težave?

Ej, nekaj je dobil baje nov dom, ampak so ga vrnili, ker je ugriznil novo lastnikco (to je blo septembra), trenutno pa ne vem nič novega, moram se malo pozanimat...

Ojoj, bogi kuža..To mora biti prav stresno zanj, saj bo še bolj agresiven če bo kar naprej revež menjal lastnika :'''(
Kaj s kakim Alfakanom so poskusili?

Bogi :( po eni strani, takega psa blizu otrok ni kaj najboljse za imet!... Po drugi strani bi se pa dalo s trudom in časom in z lastnikom z veliko voljo in seveda brez otrok to odpravit ;/

Pa ne morejo kar otroke odstranit da bi delali s psom..In verjemi, v takih primerih lastnik sam brez strokovnjaka ni možen ravno veliko narediti...

Misljeno je blo tako, da ce ima tisti ki bi ga posvojil otroke in nima strokovnjaka, si tega psa psa lahko odmisli ;/

Se bom pozanimala, pa vam sporočim.
Kim, so bili pri strokovnjaku, pri Starihi-Pipan, meni osebno na grobo zelo dobri pasji psihologinji, so se ene parkrat zaradi tega vozili v Ljubljano, samo to je zelo naporno, tudi drago, najbolj od vsega pa so izgubili voljo. Pač, psa so si kupli za ljubljenca, rodovniškega, bil je super, prijazen, igriv, res srček, potem pa kar naenkrat zaradi dednih bolezni tako po domače povedano sranje... Trudili so se, ampak očitno ni bilo neke resne volje, pa so bili mnenja, da ga je boljše oddat, preden še koga vgrizne - ne da podpiram to, taka je pač bla situacija.