Ta pasma, ki so jo v obdobju 20. stoletja vzredili na območju bivše Jugoslavije, posebej Slovenije, je z dokončnim sklepom Upravnega odbora FCI (novembra 2003) postala hrvaška avtohtona pasma.
(CFI-Standard Št.154) Poreklo in zgodovina posavca sta v veliki meri močno povezana s poreklom istrijanca, oba izvirata iz sredozemskega (po Laski srednjeevropskega) goniča, točneje iz osrčja Balkana. Po opisih kinoloških avtorjev sodeč je bilo ozemlje Bosne in Hercegovine domovina tudi današnjih posavcev, saj različna strokovna literatura omenja pse s skoraj identičnim videzom, kot ga ima posavec danes, zato ga je z istrijancem zamenjal tudi H. Zimmermann v svoji knjigi Das Leksikon der Hundefreunde. Tudi naš znani kinološki strokovnjak dr. Ivan Lovrenčič je v svoji razpravi leta 1949 zapisal, da je poleg istrijancev v Istri tudi nemalo goničev, ki po svojem videzu spominjajo na današnjega posavca.
Pasemski znaki posavca so bili prvič objavljeni leta 1939 v brošuri Braki Jugoslavije. Standard posavskega goniča je bil objavljen leta 1955 pod številko FCI 154 in z nazivom "kraški gonič", čeprav je bil kot pasma mednarodno priznan že leta 1948 na skupščini FCI na Bledu kot posavski gonič. Leta 1959 so ga ponovno preimenovali v "posavskega goniča", danes veljaven standard posavca pa je bil potrjen 15/1-1973 pod številko FCI 154b. Prvi v rodovno knjigo vpisani posavec je bil Riko (JRB 19), poležen leta 1924 z nenavedenimi predniki, last vzreditelja K. Kicerja iz Trbovelj. Iz prve jugoslovanske rodovne knjige leta 1938 je razvidno, da je bilo evidentiranih 20 posavcev, od teh vsi iz slovenskih mest in od slovenskih vzrediteljev. Po drugi svetovni vojni se je število posavcev še povečalo, tako da jih je danes vpisanih že več kot 1470.
Videz in značilnosti
Za posavca sta značilni barva in v čelu nekoliko močnejša glava.
Kratek opis
Močnejši, srednje velik gonič, rdeče-rjave, pšeničnorumene ali rjaste barve, pogosto z belim ovratnikom in belo liso na prsih, po sredini glave, na spodnjem delu tac in na konici repa. Glava srednje dolga (20 do 24 cm) z rahlo izbočenim čelom, zmernim stopom.
Zobovje škarjastega ugriza, popolno.
Uhlja široko nastavljena, nekoliko nad linijo oči in spuščena plosko ob licu, z zaobljenima konicama.
Plečna višina: 46 do 58 cm; idealna: pes 50 cm, psica 48 cm.
Teža: 16 do 24 kg.
Dolžina: 11 do 13 odstotkov večja od višine.
Je umirjeno živahen, toda vztrajen gonič na zajce in lisice.
Vir besedila
Še slikice:
Vir slik
(CFI-Standard Št.154) Poreklo in zgodovina posavca sta v veliki meri močno povezana s poreklom istrijanca, oba izvirata iz sredozemskega (po Laski srednjeevropskega) goniča, točneje iz osrčja Balkana. Po opisih kinoloških avtorjev sodeč je bilo ozemlje Bosne in Hercegovine domovina tudi današnjih posavcev, saj različna strokovna literatura omenja pse s skoraj identičnim videzom, kot ga ima posavec danes, zato ga je z istrijancem zamenjal tudi H. Zimmermann v svoji knjigi Das Leksikon der Hundefreunde. Tudi naš znani kinološki strokovnjak dr. Ivan Lovrenčič je v svoji razpravi leta 1949 zapisal, da je poleg istrijancev v Istri tudi nemalo goničev, ki po svojem videzu spominjajo na današnjega posavca.
Pasemski znaki posavca so bili prvič objavljeni leta 1939 v brošuri Braki Jugoslavije. Standard posavskega goniča je bil objavljen leta 1955 pod številko FCI 154 in z nazivom "kraški gonič", čeprav je bil kot pasma mednarodno priznan že leta 1948 na skupščini FCI na Bledu kot posavski gonič. Leta 1959 so ga ponovno preimenovali v "posavskega goniča", danes veljaven standard posavca pa je bil potrjen 15/1-1973 pod številko FCI 154b. Prvi v rodovno knjigo vpisani posavec je bil Riko (JRB 19), poležen leta 1924 z nenavedenimi predniki, last vzreditelja K. Kicerja iz Trbovelj. Iz prve jugoslovanske rodovne knjige leta 1938 je razvidno, da je bilo evidentiranih 20 posavcev, od teh vsi iz slovenskih mest in od slovenskih vzrediteljev. Po drugi svetovni vojni se je število posavcev še povečalo, tako da jih je danes vpisanih že več kot 1470.
Videz in značilnosti
Za posavca sta značilni barva in v čelu nekoliko močnejša glava.
Kratek opis
Močnejši, srednje velik gonič, rdeče-rjave, pšeničnorumene ali rjaste barve, pogosto z belim ovratnikom in belo liso na prsih, po sredini glave, na spodnjem delu tac in na konici repa. Glava srednje dolga (20 do 24 cm) z rahlo izbočenim čelom, zmernim stopom.
Zobovje škarjastega ugriza, popolno.
Uhlja široko nastavljena, nekoliko nad linijo oči in spuščena plosko ob licu, z zaobljenima konicama.
Plečna višina: 46 do 58 cm; idealna: pes 50 cm, psica 48 cm.
Teža: 16 do 24 kg.
Dolžina: 11 do 13 odstotkov večja od višine.
Je umirjeno živahen, toda vztrajen gonič na zajce in lisice.
Vir besedila
Še slikice:
Vir slik
Sre Avg 16 2017, 14:08 by ...Ira <3...
» Ameriški akita
Sob Jul 16 2016, 14:42 by bella*
» Bradati Škotski Ovčar [Bearded Collie]
Tor Jun 14 2016, 21:24 by Ginsy
» Leglo Angleških koker španjelov
Čet Jun 09 2016, 11:04 by ...Ira <3...
» Kužki iščejo dom
Sob Apr 09 2016, 18:15 by Niki_zajček
» Vprašanja
Čet Mar 10 2016, 15:32 by Kmet že nekaj let
» Valižanski ovčar, Corgi
Ned Mar 06 2016, 11:04 by Zveplanova
» Nemški ovčar leglo
Ned Feb 28 2016, 23:35 by Niann
» BASENJI leglo 2015/16
Ned Feb 28 2016, 19:48 by Tisa