Tip živali: kopenska želva
Izvor: J Evropa
Habitat: travniki z grmičevjem, obronki gozdov in peščene sipine
Velikost: 15-20 cm
Življenska doba: lahko 70 do 100 let
Prehrana: rastlinojed; trava, regrat, travniška zelišča, radič, endivija, detelja, listi trte in jagodnjaka, sveža in posušena zelišča, seno, cvetovi in sadje v manjših količinah. Ne pozabite na vitaminsko mineralni dodatek in posodo s pitno vodo.
Tip terarija: ležeč suh terarij s plitko posodico za vodo in kvalitetno osvetlitvijo
Dnevna temperatura: 24 - 26°C z vročo točko 35°C
Nočna temperatura: 18 - 24°C
Ogrevanje: z grelno žarnico in po potrebi grelna plošča
Zračna vlaga: zagotovimo plitko posodico z vodo v katero lahko zleze cela žival. Voda ne sme biti globja od 1/3 višine oklepa. Posodica mora zagotavljati varen izhod živali.
Podlaga: fina mivka pomešana z ilavnato zemljo v razmerju 1:1, kateri lahko dodamo nekaj produ (dovolj veliki kamenčki, da jih žival ne more pogoltniti!)
Osvetlitev: potrebuje UVA in UVB
Dekoracija: kamenje, korenine in skrivališča.
Opis vrste
Grška kornjača je najpogostejša kopenska želva v naših domovih in je manjše do srednje rasti. Izvira iz južne Evrope. Mlajše živali, včasih pa tudi odrasle, imajo oklep s črnim in rumenim vzrocem, z leti pa lahko postanejo bolj blede in sivkaste, slamnate ali rumenkaste barve. Spodnji del oklepa ima dva črna pasova, ki potekata vzdolž sredine plastrona.Glava je olivno zelene do rumenkaste barve, s posameznimi temnimi lisami. Nekateri predstavniki vrste imajo na licih rumen madež. Samci imajo večji rep, ki ima na koncu špico oziroma trn. Oklep grške kornjače je na bazi repa predeljen, nekateri predstavniki pa te predelitve nimajo in so zato še bolj podobni sorodni vrsti, mavrski kornjači (Testudo graeca). Grška kornjača zraste do 20 cm. Živi lahko tudi 70-100 let! Znanstveniki razlagajo, da je vzrok za tako dolgo življenjsko dobo učinkovita izraba energije. Želve živijo počasno in ležerno življenje ter so odvisne od zunanje temperature. Ko se temperatura spusti (ponoči, slabo vreme), se nivo aktivnosti želve močno zniža, skoraj na ničlo. Tako lahko želve živijo približno 5-krat dlje kot primerljivo velik sesalec.
Življenjski prostor
Grška kornjača v naravi živi po vsej južni evropi: zahodna podvrsta naseljuje južno Španijo, južno Francijo, Balearske otoke, Korziko, Sardinijo in srednjo Italijo (Toskana), vzhodna podvrsta pa živi na Hrvaškem, v Makedoniji, Romuniji, Bolgariji, Albaniji in Grčiji.
Življenje v divjini
Zgodaj zjutraj želve zapustijo svoja nočna skrivališča, ki so običajno plitvine, zaraščene z grmovjem in se sončijo ter grejejo. Nato po mediteranskih pašnikih iščejo hrano. Z vohom določijo, katere rastline so primerne za hrano (v ujetništvu jedo regrat, deteljo, zeleno solato, liste, cvetlice, sadje, stročnice).Okoli poldneva je sonce premočno celo za želve, zato se vrnejo nazaj v svoja skrivališča. Kopenske želve imajo odličen občutek za smer in se brez težav vrnejo v svoj dom. Raziskave kažejo, da imajo tudi odličen občutek za čas, magnetna polja Zemlje in mejnike. Pozno popoldne ponovno zapustijo svoja skrivališča in se hranijo.
Življenje v ujetništvu
ZUNAJ
Če želite grško kornjačo imeti zunaj, ji postavite ogrado, ki bo na zelo sončnem predelu, vendar zagotovite tudi senco. V ogrado ji postavite hiško, ki ji nudi zavetje. Hiška naj bo vodoodporna, s premično streho za enostaven dostop in vhodom za želvo. Podlaga v ogradi naj bo peščena zemlja, da lahko želva koplje in tako uravnava svojo telesno temperaturo. Življenjski vzorec želve je v ujetništvu enak kot v naravi. Zjutraj zapusti hiško, se pogreje na soncu in nato začne jesti. Ponudite ji različno hrano. Popoldne ponovno pride iz svojega skrivališča in si privošči drugi obrok. Kopensko želvo imate lahko na prostem od aprila do sredine oktobra. Hiška za želvo mora biti dovolj velika, lesena in brez tal, da lahko ževa koplje po zemlji. V hiško lahko namestimo čist nastilj, kot je slama in suho listje. Za hladnejše dni naj bo na voljo tudi varno nameščena grelna lučka.
V HIŠI
Mlade želve imate lahko tudi v terariju. zelo pomembna je izbira primerne terarijske podlage. Tla v terariju naj bodo pokrita s približno 5 - 10 cm podlage, ki naj jo predstavlja mešanica fine mivke, kot je Exoterra desert sand in ilovnate zemlje v enakih delih. Iz estetskih razlogov lahko dodamo nekaj kamenja. Izogibajte se prašnati podlagi in akvarijskemu pesku, ki lahko ob zaužitju povzroči blokado prebavnega trakta. Pazite na primerno vlago v zraku, saj preveč vlage pogosto povzroča težave z dihali. Vročo točko s temepraturo okoli 35°C zagotovite z grelno žarnico ustrezne jakosti. Ta naj bo prižgana le podnevi, ponoči pa naj bo izklopljena. Omogočiti morate tudi ultravijolično svetlobo z ustrezno UV žarnico, kot je fluorescentna žarnica Repti Glo 5.0. V poletnih mesecih omogočite želvi redno izpostavljenost sončni svetlobi. Zelo pomembno je, da ima želva možnost sama regulirati telesno temperaturo. To omogočite z različnimi temperaturnimi območji od 18-33°C. Želva sama izbere temperaturno območje, ki ji ustreza.
Prehrana
Grška kornjača je strog rastlinojed in njena prehrana sestoji v glavnem iz rastlin njenega naravnega mediteranskega okolja. V ujetništvu so na njenem jedilniku regrat, radič, endivija, detelja, vodna kreša, trava, listi trte in jagodnjaka trpotec ter številna druga zelišča. Včasih je celo seno. V trgovini lahko kupite tudi pripravljeno briketirano hrano za kopenske želve Exoterra Premium Tortoise Adult in Tetrafauna Tortoise. Poleg briketirane hrane pa lahko izbirate tudi med široko paleto posušenih zelišč JR Farm, ki zagotavljajo potrebno vlaknino v prehrani kopenskih želv. Sadje in paradižnik lahko povzročata drisko, zato se ju izogibamo. Zeleno solato grška kornjača z veseljem pohrusta, vendar je zaradi nizke hranilne vrednosti ne dajemo v velikih količinah. Vsebnost beljakovin v hrani mora biti nizka in v nobenem primeru ne smemo želve hraniti z živalskimi beljakovinami kot so meso, polži, črvi, hrana za vodne želve ali celo mačja ali pasja hrana. Prevelik delež beljakovin v prehrani povzroča težave z gibanjem in odpoved ledvic. Hrani je potrebno redno dodajati vitamine in kalcij, ki je nujno potreben za pravilen razvoj oklepa. Najbolj primerna je mešanica različnih kalcijevih soli kot je kalcijev laktat in kalcijev karbonat, brez fosforja. Fosfor preprečuje vsrkanje kalcija in visoka vsebnost fosforja v hrani lahko povzroči nepravilen razvoj (»piramidast oklep«), čeprav kalcij vsak dan dodajamo v hrano. Dober vir kalcija predstavlja tudi nastrgana sipina kost, ki naj jo ima žival redno na razpolago.
Hibernacija
V naravi se želve zakopljejo v nočna skrivališča, kjer preživijo relativno mile mediteranske zime. Med tem časom se srčni utrip upočasni, dihanje se zniža. Želve v ujetništvu lahko odnesete v klet in jo položite v škatlo, odporno proti glodalcem in jo prekrijete z listjem. Temperatura naj bo okoli 5°C. Če nimate druge možnosti, lahko škatlo shranite tudi v hladilniku, ki je v vsakodnevni uporabi, da je pretok zraka zadosten. Med hibernacijo je izjemno pomembno, da tempetarura okolja ne pade pod 0°C. Popolnoma odrasle grške želve lahko hibernirajo neprekinjeno 4-5 mesecev.
Želve hibernirajte le, če so v odlični telesni kondiciji in imate za to primerne pogoje. V nasprotnem primeru se hibernaciji izognite, saj lahko želve v ujetništvu normalno živijo tudi brez nje.
Viri: http://www.zootic.si/index.php?option=com_content&task=view&id=425&Itemid=438
Slike: http://images.google.si/imgres?imgurl=http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/17/Testudo_marginata3.jpg&imgrefurl=http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Testudo_marginata3.jpg&usg=__576lgnoJVRcwlB-Z7WMaIzEbuOY=&h=821&w=1091&sz=138&hl=sl&start=15&sig2=a5bi4LzEK6ze55ro7gnXOA&um=1&tbnid=xXb0pA91PYQCIM:&tbnh=113&tbnw=150&prev=/images%3Fq%3DTestudo%2Bmarginata%26hl%3Dsl%26client%3Dfirefox-a%26rls%3Dorg.mozillaofficial%26sa%3DN%26um%3D1&ei=X5z4SdjBGM-JsAb36aXXAg
http://images.google.si/imgres?imgurl=http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/54/Testudo_marginata5.jpg/242px-Testudo_marginata5.jpg&imgrefurl=http://en.wikipedia.org/wiki/Marginated_Tortoise&usg=__-Py3pcVZJP5ehpxMKhPh5f9gpNc=&h=245&w=242&sz=25&hl=sl&start=35&sig2=yrJPHMJhKxCD3xXJkaSqmg&um=1&tbnid=2QkbFnwty6F0kM:&tbnh=110&tbnw=109&prev=/images%3Fq%3DTestudo%2Bmarginata%26ndsp%3D20%26hl%3Dsl%26client%3Dfirefox-a%26rls%3Dorg.mozillaofficial%26sa%3DN%26start%3D20%26um%3D1&ei=mZz4Sf6lNMmRsAbElbjWAg
Sre Avg 16 2017, 14:08 by ...Ira <3...
» Ameriški akita
Sob Jul 16 2016, 14:42 by bella*
» Bradati Škotski Ovčar [Bearded Collie]
Tor Jun 14 2016, 21:24 by Ginsy
» Leglo Angleških koker španjelov
Čet Jun 09 2016, 11:04 by ...Ira <3...
» Kužki iščejo dom
Sob Apr 09 2016, 18:15 by Niki_zajček
» Vprašanja
Čet Mar 10 2016, 15:32 by Kmet že nekaj let
» Valižanski ovčar, Corgi
Ned Mar 06 2016, 11:04 by Zveplanova
» Nemški ovčar leglo
Ned Feb 28 2016, 23:35 by Niann
» BASENJI leglo 2015/16
Ned Feb 28 2016, 19:48 by Tisa