by Gost Tor Feb 16 2010, 00:46O pasmi :
Pogosto pravijo, da je Bull terier “posebna pasma, za posebne ljudi”. Pasma ni primerna za vsakogar saj njihova vzgoja zahteva veliko potrpežljivosti, odločnosti in jeklene volje.
Lahkotnost šolanja ni vrlina pasme, v večini primerov bi lahko trdili prav nasprotno. Velikokrat se obnašajo kot nagajivi otroci in izgleda, kot da bi zanalašč jezili svoje lastnike, čeprav jim večina lastnikov to takoj oprosti. Njihovo opravičilo v obliki oproščujočega, sramežljivega “nasmeha” čudežno vpliva na dvignjen krvni pritisk.
Družine, kjer sta zaposlena tako mož kot žena niso najprimernejše okolje za mladička Bull terierja, saj le ti potrebujejo nego, hranjenje in veliko mero pozornosti.
Mladiček, ki ga pustite samega bo žvečil – zdolgočaseni odraščajoči bulčki to ponavadi počnejo. Ploščice, zidovi, vrata, pohištvo, nič ni varno pred zobki zdolgočasenega malega bulčka. Poleg materialne škode in zdravstvenih nevarnosti, lahko samota povzroči veliko škodo tudi na mladičkovem temperamentu.
Odrasel pes, se bo pogosto lahko brez težav prilagodil urniku zaposlene družine in bo svoje spalne navade prilagodil lasnikovi odsotnosti, kljub temu naj bi ne bili sami cele dneve.
Bull terier mora biti šolan in celo najbolj leni lastniki, ga bodo morali naučiti vsaj osnovne poslušnosti. Učenje hišne čistoče mora biti prva stvar v mladičkovem učnem načrtu in se mora začeti čimprej (po možnosti že pri vzreditelju).
Pomemben del šolanja predstavlja tudi vodljivost na vrvici, saj je sprehajanje kateregakoli psa, ki se ne “razume” z vrvico lahko pravo garanje, pri Bull terierju pa poleg garanja tvegate še potencialno podaljšanje roke.
Potrebe po gibanju so različne od psa do psa. Nekateri uživajo v neskončnih sprehodih, medtem ko bodo drugi zadovoljni že z divjanjem po hiši. Nepisano pravilo pravi, da sta dva 30 minutna sprehoda dnevno dovolj za večino Bull terierjev, se bodo pa z veseljem prilagodili navadam lastnikov, saj je navsezadnje človešla družba tisto kar si res želijo.
Bull terier mora biti prijazne narave, ljubeč do vseh ljudi in čeprav mu ne moremo nikoli povsem zaupati v povezavi z ostalimi živalmi, so ponavadi do njih povsem ravnodušni.
Zgodovina pasme
“ Novi ” Bull terier je bil prvic predstavljen na Birminghamski pasji razstavi leta 1862. Razstavljal ga je James Hinks, prodajalec psov, ki ga stroka smatra za prvega vzreditelja bull terierjev, njegova družina pa ostaja povezana s pasmo tudi dandanes.
Hinks je pri vzreji “spremljevalca gospodov” gotovo križal mnoge pasme in tipe psov, najbolj verjetno pa je da so glavne poteze prispevali Bulldog, (že izumrli) Angleški beli terier in Dalmatinec. Hinks je pri vzreji preferiral belo žival in zdelo se je da so se ljubitelji psov tistega časa z njim strinjali, saj je njegov “beli konjenik” hitro pridobival na popularnosti in bil uspešen na pasjih razstavah, ki so v tistem casu hitro pridobivale na popularnosti.
Leta 1887 je bil po mnogih poskusih ustanovljen “The Bull Terrier Club”. V tistem času so pasmo sestavljali večinoma beli primerki, barvni pa tipsko niso ustrezali pasmi. Kmalu po začetki 20. stoletja so odločni poskusi privedli do uspešne vzreje obarvanih Bull terierjev. Danes sta beli in obarvani Bull terier ena pasma.
Potomci belih staršev so vedno beli oziroma beli z barvnimi lisami na glavi. Potomci belih in obarvanih staršev pa so lahko beli in obarvani. Glavne barve sestavljajo brindle (tigrasta), pšenična in tri-color v različnih odtenkih.
S postopkom selektivne vzreje se je današnji Bull terier razvil v pravega pasjega spremljevalca in priljubljeno domačo žival. Rad ima ljudi, še posebej pa je opaziti njegovo ljubezen do otrok. Kljub vsemu je potrebno upoštevati terierske korenine pasme in se zavedati, da ne bo nujno naklonjen ostalim živalim, čeprav mnogi brez težav živijo z ostalimi živalmi.
Izvor: Velika Britanija.
Splošno: Močan in mišičast. Gladiator med psi – pogumen. Jajčasta glava in spodnji del obraznega dela glave. Čvrsto grajen, živahnega temperamenta.
Glava: Oblika glave je nenavadna, saj je mehko izbočena od temena proti konici nosu. Od spredaj se zdi glava ovalna in jajčasta ter je popolnoma izpopolnjena. Na glavi so vdolbine in izbokline, vendar ne na zgornji strani. Je dolga, močna in globoka do konca gobca, ne groba. Od spredaj gledano je jajčasta in popolnoma izpopolnjena. Profil je nežno ukrivljen in se spušča od vrha lobanje do konice nosu. Značilen profil: zaobljen. Čelo je med ušesi skoraj plosko. Spodnja čeljust je močna in globoka. Črn smrček, na konici ukrivljen navzdol (t.i. Roman's finish).
Oči: Razmeroma majhne, skupaj in poševno postavljene, trikotne, globoko vsajene, črne ali čim bolj temnorjave. Modre ali delno modre oči niso dovoljene. Razdalja od smrčka do oči je večja kot od oči do najvišjega dela glave.
Uhlja: Majhna, tanka, nastavljena blizu skupaj. Uhlja bi morala biti pokončna, če gleda navzgor.
Usta: Škarjast ugriz. Ustnice so ravne in niso ohlapne.
Vrat: Dolg, zelo mišičast, ukrivljen, brez odvečne kože.
Trup: Dobro telo z zelo dobro zaokroženimi rebri in zelo globokim prsnim košem. Kratek in močan hrbet. Za vihrom je hrbtna linija ravna z lahkim zaobljenjem nad širokimi, močnimi ledji. Spodnja linija je skoraj ravna, rahlo pritegnjen trebuh. Prsni koš zelo širok.
Noge: Noge so zmerno dolge. Ramena močna in čvrsta, komolca priležena. Sprednje noge imajo najbolj močne kosti, so vzporedne, tako dolge, kot je globok prsni koš. Lopatice so široke, ploščate in postavljene blizu prsnega koša. Prednje noge so vzporedne. Pri odraslih psih naj bi bila dolžina sprednjih nog približno enaka globini prsnega koša. Zadnje noge so vzporedne, dobro okotene, mišičaste.
Šape: Okrogle, kompaktne. Z dobro usločenimi prsti.
Rep: Kratek, nizko nastavljen, nošen vodoravno. Širok pri korenu, proti konici se zožuje.
Gibanje: V gibanju zelo postaven, pokriva dosti tal. Vzporedno. Ozko samo v slabem gibanju.
Dlaka: Kratka, gladka, ravna, svetleča se. Trda na otip. Koža priležena. Pozimi lahko ima nekaj podlanke.
Barva: Bela barva ni dominantna Dovoljene so črna, tigrasta, rdeča, pšenična in tricolour barva. Temno pigmentirani madeži nezaželeni. Najbolj cenjeni so popolnoma beli bulterierji, lahko pa so tudi beli s temnejšimi oznakami na glavi, tigrasti ali pa tigrasti z belimi lisami.
Opomba: Teža in plečna višina nista določeni. Pomembno je da je pes skladen ter da samci izgledajo »moško« samice pa so »ženstvene«.
Pogosto pravijo, da je Bull terier “posebna pasma, za posebne ljudi”. Pasma ni primerna za vsakogar saj njihova vzgoja zahteva veliko potrpežljivosti, odločnosti in jeklene volje.
Lahkotnost šolanja ni vrlina pasme, v večini primerov bi lahko trdili prav nasprotno. Velikokrat se obnašajo kot nagajivi otroci in izgleda, kot da bi zanalašč jezili svoje lastnike, čeprav jim večina lastnikov to takoj oprosti. Njihovo opravičilo v obliki oproščujočega, sramežljivega “nasmeha” čudežno vpliva na dvignjen krvni pritisk.
Družine, kjer sta zaposlena tako mož kot žena niso najprimernejše okolje za mladička Bull terierja, saj le ti potrebujejo nego, hranjenje in veliko mero pozornosti.
Mladiček, ki ga pustite samega bo žvečil – zdolgočaseni odraščajoči bulčki to ponavadi počnejo. Ploščice, zidovi, vrata, pohištvo, nič ni varno pred zobki zdolgočasenega malega bulčka. Poleg materialne škode in zdravstvenih nevarnosti, lahko samota povzroči veliko škodo tudi na mladičkovem temperamentu.
Odrasel pes, se bo pogosto lahko brez težav prilagodil urniku zaposlene družine in bo svoje spalne navade prilagodil lasnikovi odsotnosti, kljub temu naj bi ne bili sami cele dneve.
Bull terier mora biti šolan in celo najbolj leni lastniki, ga bodo morali naučiti vsaj osnovne poslušnosti. Učenje hišne čistoče mora biti prva stvar v mladičkovem učnem načrtu in se mora začeti čimprej (po možnosti že pri vzreditelju).
Pomemben del šolanja predstavlja tudi vodljivost na vrvici, saj je sprehajanje kateregakoli psa, ki se ne “razume” z vrvico lahko pravo garanje, pri Bull terierju pa poleg garanja tvegate še potencialno podaljšanje roke.
Potrebe po gibanju so različne od psa do psa. Nekateri uživajo v neskončnih sprehodih, medtem ko bodo drugi zadovoljni že z divjanjem po hiši. Nepisano pravilo pravi, da sta dva 30 minutna sprehoda dnevno dovolj za večino Bull terierjev, se bodo pa z veseljem prilagodili navadam lastnikov, saj je navsezadnje človešla družba tisto kar si res želijo.
Bull terier mora biti prijazne narave, ljubeč do vseh ljudi in čeprav mu ne moremo nikoli povsem zaupati v povezavi z ostalimi živalmi, so ponavadi do njih povsem ravnodušni.
Zgodovina pasme
“ Novi ” Bull terier je bil prvic predstavljen na Birminghamski pasji razstavi leta 1862. Razstavljal ga je James Hinks, prodajalec psov, ki ga stroka smatra za prvega vzreditelja bull terierjev, njegova družina pa ostaja povezana s pasmo tudi dandanes.
Hinks je pri vzreji “spremljevalca gospodov” gotovo križal mnoge pasme in tipe psov, najbolj verjetno pa je da so glavne poteze prispevali Bulldog, (že izumrli) Angleški beli terier in Dalmatinec. Hinks je pri vzreji preferiral belo žival in zdelo se je da so se ljubitelji psov tistega časa z njim strinjali, saj je njegov “beli konjenik” hitro pridobival na popularnosti in bil uspešen na pasjih razstavah, ki so v tistem casu hitro pridobivale na popularnosti.
Leta 1887 je bil po mnogih poskusih ustanovljen “The Bull Terrier Club”. V tistem času so pasmo sestavljali večinoma beli primerki, barvni pa tipsko niso ustrezali pasmi. Kmalu po začetki 20. stoletja so odločni poskusi privedli do uspešne vzreje obarvanih Bull terierjev. Danes sta beli in obarvani Bull terier ena pasma.
Potomci belih staršev so vedno beli oziroma beli z barvnimi lisami na glavi. Potomci belih in obarvanih staršev pa so lahko beli in obarvani. Glavne barve sestavljajo brindle (tigrasta), pšenična in tri-color v različnih odtenkih.
S postopkom selektivne vzreje se je današnji Bull terier razvil v pravega pasjega spremljevalca in priljubljeno domačo žival. Rad ima ljudi, še posebej pa je opaziti njegovo ljubezen do otrok. Kljub vsemu je potrebno upoštevati terierske korenine pasme in se zavedati, da ne bo nujno naklonjen ostalim živalim, čeprav mnogi brez težav živijo z ostalimi živalmi.
Izvor: Velika Britanija.
Splošno: Močan in mišičast. Gladiator med psi – pogumen. Jajčasta glava in spodnji del obraznega dela glave. Čvrsto grajen, živahnega temperamenta.
Glava: Oblika glave je nenavadna, saj je mehko izbočena od temena proti konici nosu. Od spredaj se zdi glava ovalna in jajčasta ter je popolnoma izpopolnjena. Na glavi so vdolbine in izbokline, vendar ne na zgornji strani. Je dolga, močna in globoka do konca gobca, ne groba. Od spredaj gledano je jajčasta in popolnoma izpopolnjena. Profil je nežno ukrivljen in se spušča od vrha lobanje do konice nosu. Značilen profil: zaobljen. Čelo je med ušesi skoraj plosko. Spodnja čeljust je močna in globoka. Črn smrček, na konici ukrivljen navzdol (t.i. Roman's finish).
Oči: Razmeroma majhne, skupaj in poševno postavljene, trikotne, globoko vsajene, črne ali čim bolj temnorjave. Modre ali delno modre oči niso dovoljene. Razdalja od smrčka do oči je večja kot od oči do najvišjega dela glave.
Uhlja: Majhna, tanka, nastavljena blizu skupaj. Uhlja bi morala biti pokončna, če gleda navzgor.
Usta: Škarjast ugriz. Ustnice so ravne in niso ohlapne.
Vrat: Dolg, zelo mišičast, ukrivljen, brez odvečne kože.
Trup: Dobro telo z zelo dobro zaokroženimi rebri in zelo globokim prsnim košem. Kratek in močan hrbet. Za vihrom je hrbtna linija ravna z lahkim zaobljenjem nad širokimi, močnimi ledji. Spodnja linija je skoraj ravna, rahlo pritegnjen trebuh. Prsni koš zelo širok.
Noge: Noge so zmerno dolge. Ramena močna in čvrsta, komolca priležena. Sprednje noge imajo najbolj močne kosti, so vzporedne, tako dolge, kot je globok prsni koš. Lopatice so široke, ploščate in postavljene blizu prsnega koša. Prednje noge so vzporedne. Pri odraslih psih naj bi bila dolžina sprednjih nog približno enaka globini prsnega koša. Zadnje noge so vzporedne, dobro okotene, mišičaste.
Šape: Okrogle, kompaktne. Z dobro usločenimi prsti.
Rep: Kratek, nizko nastavljen, nošen vodoravno. Širok pri korenu, proti konici se zožuje.
Gibanje: V gibanju zelo postaven, pokriva dosti tal. Vzporedno. Ozko samo v slabem gibanju.
Dlaka: Kratka, gladka, ravna, svetleča se. Trda na otip. Koža priležena. Pozimi lahko ima nekaj podlanke.
Barva: Bela barva ni dominantna Dovoljene so črna, tigrasta, rdeča, pšenična in tricolour barva. Temno pigmentirani madeži nezaželeni. Najbolj cenjeni so popolnoma beli bulterierji, lahko pa so tudi beli s temnejšimi oznakami na glavi, tigrasti ali pa tigrasti z belimi lisami.
Opomba: Teža in plečna višina nista določeni. Pomembno je da je pes skladen ter da samci izgledajo »moško« samice pa so »ženstvene«.
Nazadnje urejal/a Ninchy Sre Feb 17 2010, 01:17; skupaj popravljeno 1 krat
» Ameriški akita
» Bradati Škotski Ovčar [Bearded Collie]
» Leglo Angleških koker španjelov
» Kužki iščejo dom
» Vprašanja
» Valižanski ovčar, Corgi
» Nemški ovčar leglo
» BASENJI leglo 2015/16