[96%] 
BEAUCERON
(Podatki so iz TUKAJ )
OPIS
Beauceron se je skozi stoletje zelo malo spremenil. Ohranil je svojo rustikalnost in svoje delavne sposobnosti. Zelo dobro se je prilagodil današnjemu načinu življenja, še vedno je izreden čuvaj. Zelo rad je v družbi ovac in goveda, katere tako čuva kot zganja. Izredno dobro zna uporabljati svoj nos. Je umirjen, zanesljiv in stabilen, vendar se ne bo obotavljal pri varovanju "svojega krdela" - pokazal bo vso svojo moč za katero sploh nismo vedeli da jo ima. Odlično zna preceniti situacijo in ne bo odreagiral če le ni to nujno potrebno. Zaveda se svoje moči in ne potrebuje nepotrebnega dokazovanja. Vse to se odraža v odnosu do drugih psov in živali. Je zelo inteligenten, zvest, ubogljiv in poslušen, zato je njegovo šolanje hitro in efektivno. Ima izredno dober spomin, od svojih prednikov pa je podedoval tudi čuvajsko sposobnost tako do svojega doma kot lastnika. Do tujcev je nekoliko zadržan vendar predvidljiv. Nežen in pozoren je do otrok in šibkejših ljudi. Beauceron je zvest in razumevajoč družinski član.
Zaradi značajskih kvalitet je skratka pes, katerega si lahko le želimo.
Tudi zdravje pri beauceronu ni vprašljivo. Razen težav, ki pestijo vse večje in močnejše pse (displazija, zasuk želodca) je to izredno zdrava pasma.
Pa vendar ni vse vedno tako lepo. Beauceron je delovna pasma. In vsak dober delaven pes potrebuje razumevanje svojih potreb, dobro vzgojo in pravilno šolanje. Beauceron RABI vzgojo. Brez nje imamo psa, ki dominira in ga ne moremo krotiti. S svojo velikostjo in močjo si zlahka podredi vsakogar, ki ni odločen in trden pri šolanju. To seveda ne pomeni, da ga bomo šolali z brcami. Beauceron ima izreden spomin. Vsaka neutemeljena uporaba sile bo našega psa od nas le oddaljila. Beauceron psihično dokaj pozno doraste (nekje do tretjega leta). Do takrat velja pravilo železne roke zavite v mehko žametno tkanino. Njegova dolga življenska doba (od 12-15 let) odtehta nekoliko daljše obdobje dozorevanja.
Beauceron je delaven pes. Potrebuje zaposlitev in sicer tako psihično kot fizično. Potrebuje veliko gibanja. Zavedati se moramo, da si je zanj potrebno vzeti čas.
Posebnost beaucerona so dvojni sledniki na zadnjih nogah. Pri drugih pasmah se sledniki odstranjujejo, pri beauceronu ne. So njegova pasemska značilnost, ki je določena s standardom.
ZGODOVINA
Francoske ovčarske pasme imajo dolgo tradicijo. Opis francoskega pastirskega psa iz leta 1387 sicer bolj malo spominja na današnjega beaucerona, vendar je to vsekakor opis njegovega prednika, sivega psa s še temnješimi lisami, dolgega repa in resaste dlake, brez strahu pred medvedi, ki pa je živino bolj čuval kot zganjal.
Prvi opis beaucerona izvira iz rokopisa iz leta 1578.
Prvič so beaucerona registrirali leta 1893 v rodovni knjigi (LOF) centralne kinološke zveze (Societe Centale Canine).
Prvi naslov prvaka je prejela beauceronka Bergere de la Chapelle, poležena leta 1891.
1896 - 1897 - sestavljen prvi standard
1911 - popravljen in dopolnjen standard - izhodišče za nadaljne standarde
V 19 stoletju so ločili kratkodlako in dolgodlako različico pastirskih psov. V osnovi so ločili današnjega beaucerona in briarda. Delitev je izpeljal gospod P. Megnin, ki je zaslužen tudi za ustanovitev prvega pasemskega kluba za beaucerone - Club des Amis du Beauceron. V sodelovanju z ostalimi člani je P. Megnin definiral tudi standard za beaucerona.
Med prvo in drugo svetovno vojno je bil beauceron zelo uporaben v francoski vojski. Uporabljali so ga za prenos sporočil, za iskanje min in pogrešanih oseb.
Po drugi svetovni vojni so organizirali specialno razstavo za beaucerone. Ugotovili so, da je stanje beauceronov zelo slabo. Vojna je pač terjala svoj davek. Nekaj let kasneje so ponovno organizirali specialno razstavo na kateri so izmed slabih 50-ih psov selektivno izbrali 6 psov, ki so kakovostno ustrezali današnjemu vzrejnemu razredu 4 (recommmande). To je bil tudi zametek označevanja kakovosti psa, katerega se poslužujejo danes v Franciji.
SLIKE:
VIR
dva slednika:
VIR
(Podatki so iz TUKAJ )
OPIS
Beauceron se je skozi stoletje zelo malo spremenil. Ohranil je svojo rustikalnost in svoje delavne sposobnosti. Zelo dobro se je prilagodil današnjemu načinu življenja, še vedno je izreden čuvaj. Zelo rad je v družbi ovac in goveda, katere tako čuva kot zganja. Izredno dobro zna uporabljati svoj nos. Je umirjen, zanesljiv in stabilen, vendar se ne bo obotavljal pri varovanju "svojega krdela" - pokazal bo vso svojo moč za katero sploh nismo vedeli da jo ima. Odlično zna preceniti situacijo in ne bo odreagiral če le ni to nujno potrebno. Zaveda se svoje moči in ne potrebuje nepotrebnega dokazovanja. Vse to se odraža v odnosu do drugih psov in živali. Je zelo inteligenten, zvest, ubogljiv in poslušen, zato je njegovo šolanje hitro in efektivno. Ima izredno dober spomin, od svojih prednikov pa je podedoval tudi čuvajsko sposobnost tako do svojega doma kot lastnika. Do tujcev je nekoliko zadržan vendar predvidljiv. Nežen in pozoren je do otrok in šibkejših ljudi. Beauceron je zvest in razumevajoč družinski član.
Zaradi značajskih kvalitet je skratka pes, katerega si lahko le želimo.
Tudi zdravje pri beauceronu ni vprašljivo. Razen težav, ki pestijo vse večje in močnejše pse (displazija, zasuk želodca) je to izredno zdrava pasma.
Pa vendar ni vse vedno tako lepo. Beauceron je delovna pasma. In vsak dober delaven pes potrebuje razumevanje svojih potreb, dobro vzgojo in pravilno šolanje. Beauceron RABI vzgojo. Brez nje imamo psa, ki dominira in ga ne moremo krotiti. S svojo velikostjo in močjo si zlahka podredi vsakogar, ki ni odločen in trden pri šolanju. To seveda ne pomeni, da ga bomo šolali z brcami. Beauceron ima izreden spomin. Vsaka neutemeljena uporaba sile bo našega psa od nas le oddaljila. Beauceron psihično dokaj pozno doraste (nekje do tretjega leta). Do takrat velja pravilo železne roke zavite v mehko žametno tkanino. Njegova dolga življenska doba (od 12-15 let) odtehta nekoliko daljše obdobje dozorevanja.
Beauceron je delaven pes. Potrebuje zaposlitev in sicer tako psihično kot fizično. Potrebuje veliko gibanja. Zavedati se moramo, da si je zanj potrebno vzeti čas.
Posebnost beaucerona so dvojni sledniki na zadnjih nogah. Pri drugih pasmah se sledniki odstranjujejo, pri beauceronu ne. So njegova pasemska značilnost, ki je določena s standardom.
ZGODOVINA
Francoske ovčarske pasme imajo dolgo tradicijo. Opis francoskega pastirskega psa iz leta 1387 sicer bolj malo spominja na današnjega beaucerona, vendar je to vsekakor opis njegovega prednika, sivega psa s še temnješimi lisami, dolgega repa in resaste dlake, brez strahu pred medvedi, ki pa je živino bolj čuval kot zganjal.
Prvi opis beaucerona izvira iz rokopisa iz leta 1578.
Prvič so beaucerona registrirali leta 1893 v rodovni knjigi (LOF) centralne kinološke zveze (Societe Centale Canine).
Prvi naslov prvaka je prejela beauceronka Bergere de la Chapelle, poležena leta 1891.
1896 - 1897 - sestavljen prvi standard
1911 - popravljen in dopolnjen standard - izhodišče za nadaljne standarde
V 19 stoletju so ločili kratkodlako in dolgodlako različico pastirskih psov. V osnovi so ločili današnjega beaucerona in briarda. Delitev je izpeljal gospod P. Megnin, ki je zaslužen tudi za ustanovitev prvega pasemskega kluba za beaucerone - Club des Amis du Beauceron. V sodelovanju z ostalimi člani je P. Megnin definiral tudi standard za beaucerona.
Med prvo in drugo svetovno vojno je bil beauceron zelo uporaben v francoski vojski. Uporabljali so ga za prenos sporočil, za iskanje min in pogrešanih oseb.
Po drugi svetovni vojni so organizirali specialno razstavo za beaucerone. Ugotovili so, da je stanje beauceronov zelo slabo. Vojna je pač terjala svoj davek. Nekaj let kasneje so ponovno organizirali specialno razstavo na kateri so izmed slabih 50-ih psov selektivno izbrali 6 psov, ki so kakovostno ustrezali današnjemu vzrejnemu razredu 4 (recommmande). To je bil tudi zametek označevanja kakovosti psa, katerega se poslužujejo danes v Franciji.
SLIKE:
VIRdva slednika:
VIRNazadnje urejal/a Pokica Čet Okt 01 2009, 16:58; skupaj popravljeno 1 krat
bom drugo dala.
Pač meni se zdi normalno da mladič sili v mačko in če mačko to moti ga lahko kar fejst okrempa. Sicer nimam jaz takih izkušenj, ker nimam mačke, ampak je bilo pri parih prijateljih tako. Iz kje ga bodo pa vzeli?
Najprej so hoteli argentinsko dogo in nobenega drugega, nato labradorca, zdaj ga nočejo več, zdaj pa beaucorna ali boksarja, ki pa ne razumejo da ni za zunaj 
. :nee:
» Ameriški akita
» Bradati Škotski Ovčar [Bearded Collie]
» Leglo Angleških koker španjelov
» Kužki iščejo dom
» Vprašanja
» Valižanski ovčar, Corgi
» Nemški ovčar leglo
» BASENJI leglo 2015/16