Izvor: ZDA.
Splošno: Glede na velikost daje vtis velike moči. Močno grajen, mišičast, gibčen, eleganten, kompakten, ne dolgonog. Pozoren opazovalec in pregovorno pogumen. Biti mora čokat, ne sme dajati vtisa dolgonogega psa ali celo imeti hrtovskih potez. Njegova hrabrost je legendarna.
Plečna višina samcev: 46–48 cm, plečna višina samic: 43–46 cm. Višina in teža morata biti v sorazmerju.
Glava: Srednje dolga, v vseh pogledih močna, široka lobanja, zelo poudarjene obrazne mišice, izražen stop, čelo je izrazito. Srednje dolg gobec, na zgornji strani zaobljen in pod očmi strmo nagnjen. Črn smrček.
Oči: Temne, okrogle, globoko vsajene in razmaknjene. Rožnate veke niso dovoljene, biti morajo temne.
Uhlja: Visoko nastavljena, kupirana ali ne (slednja imajo prednost). Neprirezana: kratka in nošena polrožnato ali polvzdignjeno. Nekupirana uhlja morata biti kratka. Popolnoma viseča uhlja nista dovoljena.
Usta: Čeljusti so močno izražene, spodnja čeljust je krepka, sposobna močnega ugriza. Ustnice pritegnjene in temne, enakomerne in ne ohlapne. Škarjast ugriz.
Vrat: Srednje dolžine, močan, rahlo zaobljen, brez podgrline, oži se od temena proti glavi, brez odvečne, zgubane kože.
Trup: Ramena močna in mišičasta, lopatice široke in strme. Prsi globoke in široke. Rebra močna in zelo zaobljena, zelo globoka, tesno stisnjena. Hrbet razmeroma kratek, od vihra proti križcu se rahlo spušča in zaključi z rahlo privzdignjenimi ledji.
Noge: Sprednje noge ravne in močnih kosti, del nad gležnjem mora biti nošen navpično, široko nastavljene, okotenost dobra. Zadnje noge zelo mišičaste, vzporedne, kratkih stopal, ne smejo biti zasukane ne navznoter ne navzven.
Šape: Srednje velike, dobro sklenjene, lepo zaobljene in kompaktne. Hoja je lahkotna, brez pozibavanja ali opotekanja.
Rep: Nizko nastavljen, kratek v primerjavi z velikostjo psa, končuje se v tanko konico. Ne sme biti nošen zvito nad hrbtom. Rep se ne krajša.
Gibanje: Lahkotno in elastično. Prožno, nasprotni nogi se morata pri hoji srečevati v sredini telesa
Dlaka: Kratka, svetleča se, priležena, kratka, gosta, na dotik trda, čvrsta in sijoča.
Barva: Eno-, dvo- ali večbarvna, progasta. Več kot 80 % bele, čreslovinaste (black & tan) ali jetrne barve ni dovoljeno.
Napake: smrček v barvi mesa, svetle ali rožnate oči, predolg ali krivo nošen rep, predgrizavost ali podgrizavost. Depigmentacija smrčka, presvetle ali modre očni. Predolg ali nepravilno nošen rep.
IZVOR IN ZGODOVINA
Izvor ameriškega staffordshirskega terierja je enak izvoru staffordshirskega bulterierja in bulterierja, pa tudi tistih psov (bull’n terier), ki so jih vzrejali za boje, ki so bili v Angliji popularni v prejšnjih dveh stoletjih. Boji psov med seboj, psov z biki, psov z jazbeci in podobno, v katerih so sodelovali, so se prenesli tudi v Združene države Amerike. V začetku 20. stoletja je obstajala škotska pasma Blue Paul Terrier, ki je še najbolj spominjala na današnjega ameriškega staffordshirskega terierja (AST). To so bili psi, ki so jih v okolici Glasgowa vzrejali za pasje boje. Ko se je pasma teh pretežno sivomodrih psov pojavila na drugi strani oceana, so mladiče drugih barv poceni prodajali organizatorjem tam zelo razširjenih pasjih bojev. Ta tip psa je postal znan pod imenom pitbulterier, in od takrat dalje se v vzreji ni smelo več opravljati križanj z drugimi pasmami, kot so buldog, bulterier, staffordshirski bulterier, Blue Paul Terrier. Na začetku lega stoletja je tako poslal ameriški pitbul terier ena najbolj priljubljenih pasem v Ameriki, kar je privedlo do ustanovitve pasemskega kluba leta 1921. Ta je zasnoval standard pasme, ki je osnova današnjemu. Zaradi takrat definiranih razlik (v velikosti, teži, obliki lobanje itd.) ločimo tako danes dva tipa staffordshirskega terierja: angleškega, ki je ohranil prejšnje značilnosti pasme in ki ga je priznal angleški Kennel Club leta 1935, in ameriškega, ki se je razvijal v skladu z dolgoletnimi prizadevanji, ki jih je leta 1921 potrdil ameriški Bull Terrier Club. To pasmo smo lahko srečevali pod različnimi imeni, kot so ameriški bulterier (American Bullterrier), jenkijski terier (Yankee Terrier), pitbul (Pit Bull) itd., vse do leta 1972, ko je ameriški Kennel Club (AKC) pasmi dokončno določil enotno ime ameriški staffordshirski terier (American Staffordshire Terrier). Še vedno pa najdemo vzreditelje, ki svojih psov ne prijavljajo AKC, ki je pridružena članica FCI, temveč UKC ali pasemskim klubom, ki pasmi dopuščajo stara imena. Vse to povzroča zmedo pri pasmi, ki je še vedno ena najbolj priljubljenih v ZDA. Ker se ob tem pojavljajo tudi številni nečistokrvni in med seboj različni psi, vzrejeni le za pasje boje, imenovani pitbul (Pitt Bull), si je pasma pridobila precej slabih oznak in nasprotnikov. Vestni vzreditelji si čedalje bolj prizadevajo predstaviti resnične kvalitete te pasme in ji tako dati mesto, ki si ga zasluži.
UPORABA
AST je bil vzrejen za opravljanje različnih nalog – za lov, obrambo, tudi za boj. Pri lovu AST napada divjačino (v ZDA predvsem divje svinje, v Avstraliji nekatere vrste kengurujev). Zaradi eksplozivnosti in hrabrosti ga uporabljajo rejci živine, da zaustavlja vodilne živali v prosto pasočih se čredah govedi in prašičev.
V Evropi je AST znan predvsem kot branilec. Za dosego lepotnega šampionata AST-ju ni treba opravljati delovnih preizkušenj, vendar jih ponekod lastniki kljub temu šolajo, tako da potem skupaj z drugimi pasmami tekmujejo v obrambi. Posebni preizkusi pa so, samo za to pasmo, predpisani v ZDA (lovski preizkus: v velikih ogradah pes pokaže svojo spretnost, kako zna zaustaviti, se boriti in onemogočiti napol divjo žival, običajno merjasca; preizkus bojnega duha: dva psa na povodcih, usmerjena drug proti drugemu, morata brez vodnikovega vpliva poskušati zgrabiti nasprotnika – to je vedno le navidezna borba, kjer nikoli ne pride do fizičnega stika med psi; vlečenje uteži: ko pes vleče za utež, lahko izmerijo njegovo fizično moč). V nekaterih delih ZDA obstajajo za ameriške staffordshirske terierje še druge, neuradne preizkušnje, kot npr. vlečenje vrvi ali poteg vzmeti.
ZNAČAJ
V mnogih državah ZDA so, tako kot v Veliki Britaniji, v začetku 20. stoletja prepovedali boje, v katerih so sodelovali psi. To je spodbudilo vzreditelje, da so začeli iz dotedanjih bojnih psov vzrejati prijazne živali, namenjene za družabnika človeku, ki so tudi čisti družinski psi in dobri čuvaji. Današnji ameriški staffordshirski terier ima trden značaj, je zelo učljiv in nadvse bister. Do otrok je potrpežljiv in igriv, do vsiljivcev pa je lahko precej agresiven. Nikdar se ne umika in se ne boji niti drugih psov niti kakršnih koli drugih napadalnih živali.
Ameriški staffordshirski terier je pes, ki se zelo naveže na celo družino in je nadvse srečen, kadar je vključen v družinsko življenje. Je dober čuvaj, ki nemudoma prepozna morebitne zle namene in v obrambo gospodarja ali premoženja silovito napade. Ta za bolečino neobčutljiv pes ima neverjetno močne čeljusti.
Ker AST ni v veliko breme, se je močno razširil tudi v mestih, kjer ga velikokrat puščajo v avtomobilih kot varuha pred tatovi.
Pomembna in potrebna je zgodnja socializacija. Priporoča se vsaj osnovno šolanje.
Vir :
http://www.skt.si/slo/pasme/amstaff.htm
Sre Avg 16 2017, 14:08 by ...Ira <3...
» Ameriški akita
Sob Jul 16 2016, 14:42 by bella*
» Bradati Škotski Ovčar [Bearded Collie]
Tor Jun 14 2016, 21:24 by Ginsy
» Leglo Angleških koker španjelov
Čet Jun 09 2016, 11:04 by ...Ira <3...
» Kužki iščejo dom
Sob Apr 09 2016, 18:15 by Niki_zajček
» Vprašanja
Čet Mar 10 2016, 15:32 by Kmet že nekaj let
» Valižanski ovčar, Corgi
Ned Mar 06 2016, 11:04 by Zveplanova
» Nemški ovčar leglo
Ned Feb 28 2016, 23:35 by Niann
» BASENJI leglo 2015/16
Ned Feb 28 2016, 19:48 by Tisa