Krokodil

Krokodili in aligatorji (znanstveno ime Crocodilia) so plazilci, ki so se pojavili pred 84 milijoni let. So najbližji živeči sorodniki ptic. So ena izmed redkih živali, ki so na svetu že od prazgodovine in so bili družba že dinozavrom v tamkajšnih mokrih površinah. Ta red v osnovi razvrščamo v več skupin: pravi krokodili, aligatorji, kajmani in gaviali. Lahko jih razvrstimo tudi na osnovi njihovega naravnega okolja, in sicer na sladkovodne in morske krokodile.

Zelo dobro je treba pogledati, da ga lahko ločimo od okolice, saj se zna zelo dobro zliti z njo. To uporablja predvsem pri svojem lovu na svojo nič hudega slutečo žrtev. Prehranjuje se z živalmi kot so jelen, antilope, ribe in druge vodne živali, napade pa lahko tudi človeka, če se mu ta preveč približa.


redniki krokodilov, imenovani psuedosuchian, so lahko hodili po zadnjih nogah. Kar se najbolj ujema z njihovimi predniki, je lobanjski predel. Ker so večino svojega življenja preživeli pod vodo, se je njihovo telo prilagodilo vodnemu načinu življenja. Preživeli so zaradi sprememb v obliki telesa in težnje k prilagajanju podnebju, medtem ko je večina plazilcev njihove dobe le del zgodovine.


Večina krokodilov živi na vzhodni polobli v Afriki, razširjeni so tudi v mnogih krajih Azije, od Indije do Avstralije. Drugačne različice njihovih vrst najdemo tudi v Severni in Južni Ameriki. Živijo blizu vode.


Krokodili so dolge valjaste oblike. Srce je razdeljeno na štiri dele. Odrasli krokodili so po navadi dolgi 1,52 do 1,83 metrov. Samci so v primerjavi s samicami zelo veliki. Imajo debelo zunanjo kožo, ki je precej hrapava. Imajo dolgo glavo in dolg rep, ki jim pomaga spreminjati smer med premikanjem v vodi. Z veliko glavo in koničastimi zobmi so videti res strašni. Oči in nosnice se nahajajo na vrhu glave. Imajo štiri kratke noge s plavalno kožico med kremplji. Premikajo se zelo hitro, še posebej ko so lačni. Svoje celotno telo lahko v sekundah dvignejo s tal.


Krokodili za lovljenje plena uporabljajo zelo učinkovito tehniko. Plen se skorajda ne zaveda, da je pod vodo lahko kak krokodil. To lahko pripišemo dejstvu, da ko krokodil zagleda svoj plen, se premika pod vodo brez povzročanja hrupa in pomenljivega gibanja. Le njegove oči so nad vodno gladino. Ko misli, da se je zadostno približal tarči, plane iz vode s široko odprtimi čeljustmi. 80 odstotkov njihovih napadov je uspešnih. Imajo zelo močne čeljusti. Brž ko je v njih ujet plen, ga požrejo. O njihovi moči lahko sklepamo po dejstvu, da lahko ubijejo divje zebre, ki pridejo na mokra območja iskat vodo. Svoje hrane ne žvečijo. Navadno se hranijo z majhnimi živalmi, velikimi ribami, ptiči in celo človeškim mesom. Kot nekatera vodna bitja, ki se sporazumevajo s proizvajanjem zvoka, tudi krokodili uporabljajo veliko zvokov za medsebojno sporazumevanje.


Galerija krokdilov
Vir wipikedija