Leonberžan

Zgodovina:
Pasma
prihaja iz Nemčije. Leta 1846 jo je vzredil leonberški mestni svetnik
Heinrich Essig in sicer s križanjem bernardinca, landseerja ter
pirenejskega psa. Na svojem gradu je hotel imeti psa, ki je podoben
levu, kar mu je tudi uspelo. V vojni so ga uporabljali tudi kot
reševalca iz vode, ker ima nepremočljivo kožo in plavalno kožico med
prsti, takrat pa je veljal tudi za nesmiselno pasjo mešanico.
Splošni videz:
Leonberžan je velik, mišičast a eleganten pes. Ima zmerno vzbočeno glavo,
črn smrček, gladko prilegajoče ustne, srednje velike kostanjevo rjave
oči, srednje velike trikotne, pobešene uhlje in bogato odlakan rep, ki
je napol spuščen ali zavit čez hrbet. Dlaka je precej ostra, vendar ne
ščetinasta, srednje dolga in gosta, po vratu in prsih zbrana v grivo.
Pri leonberžanih so zaželene naslednje barve: svetlo rumena, zlato
rumena do rdeče rjava s temno masko, peščena, srebrno siva. Bela barva
pri leonberžanih ni dovoljena. Plečna višina pri leonberžanih je od
65cm do 80cm., teža pa od 50kg do 80kg.Značaj:
Leonberžan je samozavesten, preudaren, dobrodušen in vdan pes, ki ima rad otroke. Zelo je
navezan na gospodarja, do tujcev je na začetku nezaupljiv. Je živahen,
a nikoli nemiren ali vihrav. Ni napadalen, vendar je zelo dober,
nepodkupljiv čuvaj. Zelo rad ima vodo in je odličen prinašalec.
Najboljše rezultate bomo pri njem dosegli z dosledno vzgojo, vendar
prijazno vzgojo. S preveliko strogostjo ali neprimernim odnosom lahko
neugodno vplivata na njegov značaj, postane boječ ter plašen, tudi
napadalen.Nega:
Nega leonberžana je zahtevna, zlasti v obdobju ko pes menja dlako.
Potrebno ga je česati 2x-3x na teden, priporočljivo je seveda
vsakodnevno česanje. Kot pri vseh pasmah je tudi pri leonberžanu
potrebno redno čistiti ušesa ter krtačiti zobe. Prepogosto kopanje ni
priporočljivo.
Zdravje:
Pri leonberžanih je treba paziti na kolke, ker je pasma nagnjena k
displaziji kolkov. Večjih zdravstvenih težav pri leonberžanih ni.
Njihova življenjska doba je okrog 10 let.
Življenjsko okolje:
To
je pasma, ki je zelo navezana na gospodarja in, ki bi večino časa
preživela prav z njim. Toda zaradi svoje velikosti ni ravno primeren za
v stanovanje. Seveda se leonberžan prilagodi življenju v stanovanju,
ampak potem potrebuje dolge sprehode, kjer lahko sprosti svojo
energijo. Zanj je najbolj primeren velik ograjen vrt, kjer se lahko
prosto nateče, vendar vseeno potrebuje najmanj en dolgi sprehod na dan
ter krajše sprehode. Najbolj je nesrečen, če mora večino časa preživeti
v pesjaku. Če bo moral leonberžan večino svojega časa preživeti v
pesjaku si raje ne kupujte leonberžana oz. bilo katerega psa.
Lastnik:
Za
lastnika psa je primeren lastnik tak, ki rad hodi v naravo in zraven
vzame svojega ljubljenčka. Ker je leonberžan trmast pes, potrebuje prav
tako trmastega lastnika. Prav tako se mora lastnik zavedati, da iz
majhne kepice zraste ogromna kepa. Leonberžan je primeren tudi za
družine z otroci saj jih obožuje. Toda pri igri z manjšimi otroci je
bolje, da jih spremlja odrasla oseba, saj je leonberžan dosti težji kot
npr. kakšen petletni otrok in ga v igri pomota podre.


Viri: http://www.pesjanar.si/index.php/2007/735

Še mal slikc:


vir


vir


vir


vir


vir

ku so lepi

Ooooo kolk je luškan ta na zadnji fotki. ;*

Meni so všeč

Pa Rina jim je podobna. Vbisvu ful (oblika dlake, tako sedaj kot prej ko je bila mladiček)