Lhasa Apso so psi, ki izvirajo iz Tibeta.
- Lhasa apso je majhen, aktiven, neustrašen pes skladnega telesa, ki je nekaj daljše od plečne višine. Je samozavesten in zelo bister. Svoji družini je privržen, vendar neodvisen, a nikoli potepuški. Značilna zanje je dokajšnja nezaupljivost do tujcev ter še bolj do tujih psov. Lhasa apso so večinoma psi močnega značaja, bistri in hitro pripravljeni sodelovati, ne pa brezpogojno ubogati.Lhasa apso se dobro počuti le kot družinski pes in v pesjaku kmalu postane neobvladljiv. Nadvse, in celo bolj kot dolge sprehode, potrebuje ta pes stalno družbo ljudi. Lhasa apsi dolgo živijo, na splošno so trdnega zdravja in običajno ostanejo živahni in aktivni do visoke starosti, torej do 15 ali 16 leta.
- Glava je srednje velika in ponosno nošena. Lobanja je le rahlo obokana ter malo daljša od gobca, ki mora biti močan, raven in top.Smrček je črn.
* Oči so temno rjave, ovalne, bistre in izrazite. Uhlja sta povešena in pokrita z dolgo dlako. Tipičen ugriz pri lhasa apsu je kleščast ali rahel predgriz. Škarjast ugriz je netipičen.
* Prednji nogi sta ravni in močnih kosti. Prsni koš je srednje močan, hrbet je raven. Zadnji nogi sta ravni in močnih kosti. Prsni koš je srednje močan, hrbet je raven. Zadnji nogi sta zmerno okoteni in mišièasti. Za lhasa apsa so značilne okrogle, krepke mačje šape.
* Rep je visoko nastavljen, bogato odlakan in nošen v loku čez hrbet.
* Gibanje je odločno, harmonično in brez pretiranega odriva zadnjih nog.
* Dlaka je tipična dvojna - krovna dlaka je dolga in ravna ali skoraj ravna, na otip podobna kozji, podlanka pa je tanka, volnata in srednje obilna. V prvotni domovini - Tibetu - se izpadajoča podlanka obesi na krovno dlako, se preplete in spolsti, tako da je pes obdan v gosto tkan plašč, ki ga varuje pred vetrom, mrazom in pripeko. Tibetanci svoje pse občasno ostrižejo in njihovo dlako uporabijo za izdelavo svojih oblačil. Dovoljene so vse barve in kombinacije barv, razen čokoladne, najpogostejša pa je zlato rjava s črnimi konicami dlak. Lhasa Apso je težak od 5 do 9 kg, plečna višina pa je okoli 25,5 cm.
- Pri prehrani lhasa apsa je treba upoštevati posebnost, ki je skupna vsem tibetanskim pasmam. Slabše prenašajo preveč mesa v prehrani, zato je priporočljivo, da jim dajemo hrano, ki vsebuje manj kot pol mesa oz. pri popolni pripravljeni hrani, npr. briketih, izbiramo vrste, ki vsebujejo manjši odstotek beljakovin. Ne smemo pa pozabiti na mašèobe, ki jih posebej dolgodlake pasme nujno potrebujejo.
- Nega dlake lhasa apsa se začne že s privajanjem mladiča na krtačo, kajti najpomembnejše je, da je pes vajen rednega krtačenja. Kasneje, ko ima pes že daljšo dlako, je nega psa, ki krtače ni vajen, lahko prava katastrofa. Dlaka odraslega lhasa apsa potrebuje redno krtačenje s krtačo iz naravnih ščetin, in sicer po plasteh do kože in ne samo "po vrhu". Odstraniti moramo namreč izpadlo podlanko, ki je ostala med dlako in s tem preprečiti, da bi se dlaka spolstila. Glavnik ( in to tak z redkimi zobmi) uporabljamo le ob koncu krtačenja, in to le za preverjanje, ali so v dlaki še vozli. Seveda je potrebno tudi obèasno kopanje s kvalitetnim pasjim ali otroškim šamponom, pri èemer pa kožuha ne smemo drgniti - saj bi se nepopravljivo spolstil. Lhasa apso je lahko zanimiv rahlo vzhodnjaški in dolgodlak družinski pes, lahko pa je tudi razstavni pes - primeren za tiste, ki se z veseljem ukvarjajo z nego dolge dlake.
- Lhasa apso je majhen, aktiven, neustrašen pes skladnega telesa, ki je nekaj daljše od plečne višine. Je samozavesten in zelo bister. Svoji družini je privržen, vendar neodvisen, a nikoli potepuški. Značilna zanje je dokajšnja nezaupljivost do tujcev ter še bolj do tujih psov. Lhasa apso so večinoma psi močnega značaja, bistri in hitro pripravljeni sodelovati, ne pa brezpogojno ubogati.Lhasa apso se dobro počuti le kot družinski pes in v pesjaku kmalu postane neobvladljiv. Nadvse, in celo bolj kot dolge sprehode, potrebuje ta pes stalno družbo ljudi. Lhasa apsi dolgo živijo, na splošno so trdnega zdravja in običajno ostanejo živahni in aktivni do visoke starosti, torej do 15 ali 16 leta.
- Glava je srednje velika in ponosno nošena. Lobanja je le rahlo obokana ter malo daljša od gobca, ki mora biti močan, raven in top.Smrček je črn.
* Oči so temno rjave, ovalne, bistre in izrazite. Uhlja sta povešena in pokrita z dolgo dlako. Tipičen ugriz pri lhasa apsu je kleščast ali rahel predgriz. Škarjast ugriz je netipičen.
* Prednji nogi sta ravni in močnih kosti. Prsni koš je srednje močan, hrbet je raven. Zadnji nogi sta ravni in močnih kosti. Prsni koš je srednje močan, hrbet je raven. Zadnji nogi sta zmerno okoteni in mišièasti. Za lhasa apsa so značilne okrogle, krepke mačje šape.
* Rep je visoko nastavljen, bogato odlakan in nošen v loku čez hrbet.
* Gibanje je odločno, harmonično in brez pretiranega odriva zadnjih nog.
* Dlaka je tipična dvojna - krovna dlaka je dolga in ravna ali skoraj ravna, na otip podobna kozji, podlanka pa je tanka, volnata in srednje obilna. V prvotni domovini - Tibetu - se izpadajoča podlanka obesi na krovno dlako, se preplete in spolsti, tako da je pes obdan v gosto tkan plašč, ki ga varuje pred vetrom, mrazom in pripeko. Tibetanci svoje pse občasno ostrižejo in njihovo dlako uporabijo za izdelavo svojih oblačil. Dovoljene so vse barve in kombinacije barv, razen čokoladne, najpogostejša pa je zlato rjava s črnimi konicami dlak. Lhasa Apso je težak od 5 do 9 kg, plečna višina pa je okoli 25,5 cm.
- Pri prehrani lhasa apsa je treba upoštevati posebnost, ki je skupna vsem tibetanskim pasmam. Slabše prenašajo preveč mesa v prehrani, zato je priporočljivo, da jim dajemo hrano, ki vsebuje manj kot pol mesa oz. pri popolni pripravljeni hrani, npr. briketih, izbiramo vrste, ki vsebujejo manjši odstotek beljakovin. Ne smemo pa pozabiti na mašèobe, ki jih posebej dolgodlake pasme nujno potrebujejo.
- Nega dlake lhasa apsa se začne že s privajanjem mladiča na krtačo, kajti najpomembnejše je, da je pes vajen rednega krtačenja. Kasneje, ko ima pes že daljšo dlako, je nega psa, ki krtače ni vajen, lahko prava katastrofa. Dlaka odraslega lhasa apsa potrebuje redno krtačenje s krtačo iz naravnih ščetin, in sicer po plasteh do kože in ne samo "po vrhu". Odstraniti moramo namreč izpadlo podlanko, ki je ostala med dlako in s tem preprečiti, da bi se dlaka spolstila. Glavnik ( in to tak z redkimi zobmi) uporabljamo le ob koncu krtačenja, in to le za preverjanje, ali so v dlaki še vozli. Seveda je potrebno tudi obèasno kopanje s kvalitetnim pasjim ali otroškim šamponom, pri èemer pa kožuha ne smemo drgniti - saj bi se nepopravljivo spolstil. Lhasa apso je lahko zanimiv rahlo vzhodnjaški in dolgodlak družinski pes, lahko pa je tudi razstavni pes - primeren za tiste, ki se z veseljem ukvarjajo z nego dolge dlake.
» Ameriški akita
» Bradati Škotski Ovčar [Bearded Collie]
» Leglo Angleških koker španjelov
» Kužki iščejo dom
» Vprašanja
» Valižanski ovčar, Corgi
» Nemški ovčar leglo
» BASENJI leglo 2015/16