Hovawart
Nekaj o zgodovini:
Čeprav je pasma razmeroma mlada- priznali so jo šele leta 1936, sega zgodovina
hovija daleč v preteklost. Njegovo ime je razčlenjeno: Hova oz. Hof;
pomeni dvorišče, wächter pa čuvaj (čuvaj dvorišča). V začetku 20.
stoletja so pasmo začeli na novo oživljati, vzreditelji so hodili po
domačijah in iskali najboljše primerke. Da bi dosegli še boljšega
čuvaja in delovnega psa, so križali novofundlandca, nemškega ovčarja,
leonberžana ter druge podobne pasme. Komaj po treh desetletjih so
dosegli želene lastnosti. Psu so namenili veliko pozornosti tudi pri
zdravju, zato je to razmeroma zdrava pasma. Žal pa je zunaj Nemčije
skoraj neznana, nasrečo pa se njegovo število vedno bolj povečuje.
Splošne značilnosti/standard:Spada v skupino FCI 2. Je planinski tip, uporaben kot delovni pes. Izvira kot že omenjeno iz Nemčije.
Hovawart je močen, gibčen, srednje velik, dolgodlak, predvsem pa
delovni pes. Je odličen skakalec ter ima izredno lep tek. Ima rahlo
spuščen križec, gobec je nekoliko podaljšan. Rep mora biti košat,
segati mora dlje od gležnja a ne do tal. Oči so temno rjave. Dlaka je
gosta, mehka, dolga z zelo kratko poddlake (to prispeva k lažji negi)
ter rahlo valovita.
Barvne variante so tri. Najpogostejša, prvotna barva je črna z rjavimi
ožigi. Malo manj pogosta barva je zlato rumena (dovoljena tudi temnejša
in rahlo rdečkasta) in najredkejša- črna barva.
Velikost:
Samci: 63 - 70 cm
Samice: 58 - 65 cm
Teža:
Ni določena- v skladu z velikostjo.
Značaj:
Vsestransko uporaben delovni pes. Zelo prijazen, ustrežljiv, vedno
pripravljen za delo. Zelo samozavesten in temperamenten. Ima tudi
izvrsten nos. Rad plava, teče in nasploh ljubi gibanje. Zelo dojemljiv
za učenje, uporabljajo ga tako za obrambo, čuvaja, za družabnega psa,
reševalca.
Nega in zdravje:
Ker ima zelo malo poddlake ne nastajajo vozli in ne potrebuje veliko
nege. Potrebno je le občasno ščetkanje, razen ko menja dlako- takrat je
potrebno česati vsak dan. Priporočam pa redno čiščenje ušes kajti te se
zelo hitro zamažejo in psa srbijo. Dobro je tudi skrbeti za higieno
zob. Za lepo svetlečo dlako kdaj pa kdaj dajte psu (za pojesti) kakšen
rumenjak. V snegu se na dlaki pojavijo snežne kroglice kot tudi vsem
drugim dolgodlakim pasmam. Dlaka je brez vonja, skoraj tudi ko je mokra.
Hovawart je izjemno zdrav pes, displazije praktično ne pozna. Moramo pa
biti pazljivi pri izbiri vzreditelja, da ne dobimo psa z veliko
alergijami in nasploh bolnega. Boljše je kupiti dražjega psa kot psa s
katerim imaš kasneje ogromno težav.
Življenjsko okolje, potrebe:
Ne mara vročine, odlično pa prenaša mraz. Če bo pes živel v hiši, bo imel lepšo dlako kot pes, ki bo živel zunaj. Ves čas išče družbo in ni rad sam, zato naj bo čim bliže lastniku.
Drugače pa je pri potrebah. Naj ponovim, da je to delovni pes in si ves
čas išče delo. Če ga ne bomo zaposlili, se lahko pripravimo na nič kaj
prijetne rezultate (pogrizeno pohištvo, luknje v vaših najljubših
oblačilih itd.). Potrebuje ogromno gibanja in ni pes za nedeljske
sprehajalce. Omogočiti mu moramo najmanj 3 sprehode na dan.
Priporočljivo je tudi da lastnik redno kolesari ali teče. Odličen je
pri šolanju za obrambo, ne bo pa se branil niti agilitya.
Je to pes za vas?
- To ni pes, ki bi mu dali povelje in bi ležal pri miri. Kot tudi drugi delovni psi potrebuje ogromno zaposlitve. Duševne in fizične!
- Potrebuje sprehode v vsakem vremenu, ne glede na to če sije sonce, dežuje ali sneži.
- Potrebuje gospodarja in njegovo bližino. Ni pes za pesjak!
- Pripravljeni morate biti na najrazličnejše lumparije in nevšečnosti .
- Dobro ga je šolati in uporabljati v različnih kinoloških disciplinah.
- Ni dobro, da je preveč sam.
Je pes za potrpežljive in odločne lastnike. Rad preizkuša »kdo je
glaven«. Pokazati mu boste morali njegovo mesto. Vzgoja mora biti
dosledna, a ne groba, če ne vas bo prerasel in postal neobvladljiv.
Opombe:
Zelo pozno dozori (okrog 2., 3. leta starosti) in je do takrat izredno živahen
Nekateri hoviji so včasih malo grobi do drugih manjših živali in otrok,
še posebej v prvih mesecih življenja. Drugače pa se z obojimi odlično
razumejo.
Če ima dobrega lastnika, pravilno nego in šolanja postane tako
odličen družabnik, da si boljšega ne bi mogli želeti. Pripravljen je
narediti vse, samo da ustreže svojemu gospodarju.
Viri:http://www.pesjanar.si/index.php/2007/835
Nekaj o zgodovini:
Čeprav je pasma razmeroma mlada- priznali so jo šele leta 1936, sega zgodovina
hovija daleč v preteklost. Njegovo ime je razčlenjeno: Hova oz. Hof;
pomeni dvorišče, wächter pa čuvaj (čuvaj dvorišča). V začetku 20.
stoletja so pasmo začeli na novo oživljati, vzreditelji so hodili po
domačijah in iskali najboljše primerke. Da bi dosegli še boljšega
čuvaja in delovnega psa, so križali novofundlandca, nemškega ovčarja,
leonberžana ter druge podobne pasme. Komaj po treh desetletjih so
dosegli želene lastnosti. Psu so namenili veliko pozornosti tudi pri
zdravju, zato je to razmeroma zdrava pasma. Žal pa je zunaj Nemčije
skoraj neznana, nasrečo pa se njegovo število vedno bolj povečuje.
Splošne značilnosti/standard:Spada v skupino FCI 2. Je planinski tip, uporaben kot delovni pes. Izvira kot že omenjeno iz Nemčije.
Hovawart je močen, gibčen, srednje velik, dolgodlak, predvsem pa
delovni pes. Je odličen skakalec ter ima izredno lep tek. Ima rahlo
spuščen križec, gobec je nekoliko podaljšan. Rep mora biti košat,
segati mora dlje od gležnja a ne do tal. Oči so temno rjave. Dlaka je
gosta, mehka, dolga z zelo kratko poddlake (to prispeva k lažji negi)
ter rahlo valovita.
Barvne variante so tri. Najpogostejša, prvotna barva je črna z rjavimi
ožigi. Malo manj pogosta barva je zlato rumena (dovoljena tudi temnejša
in rahlo rdečkasta) in najredkejša- črna barva.
Velikost:
Samci: 63 - 70 cm
Samice: 58 - 65 cm
Teža:
Ni določena- v skladu z velikostjo.
Značaj:
Vsestransko uporaben delovni pes. Zelo prijazen, ustrežljiv, vedno
pripravljen za delo. Zelo samozavesten in temperamenten. Ima tudi
izvrsten nos. Rad plava, teče in nasploh ljubi gibanje. Zelo dojemljiv
za učenje, uporabljajo ga tako za obrambo, čuvaja, za družabnega psa,
reševalca.
Nega in zdravje:
Ker ima zelo malo poddlake ne nastajajo vozli in ne potrebuje veliko
nege. Potrebno je le občasno ščetkanje, razen ko menja dlako- takrat je
potrebno česati vsak dan. Priporočam pa redno čiščenje ušes kajti te se
zelo hitro zamažejo in psa srbijo. Dobro je tudi skrbeti za higieno
zob. Za lepo svetlečo dlako kdaj pa kdaj dajte psu (za pojesti) kakšen
rumenjak. V snegu se na dlaki pojavijo snežne kroglice kot tudi vsem
drugim dolgodlakim pasmam. Dlaka je brez vonja, skoraj tudi ko je mokra.
Hovawart je izjemno zdrav pes, displazije praktično ne pozna. Moramo pa
biti pazljivi pri izbiri vzreditelja, da ne dobimo psa z veliko
alergijami in nasploh bolnega. Boljše je kupiti dražjega psa kot psa s
katerim imaš kasneje ogromno težav.
Življenjsko okolje, potrebe:
Ne mara vročine, odlično pa prenaša mraz. Če bo pes živel v hiši, bo imel lepšo dlako kot pes, ki bo živel zunaj. Ves čas išče družbo in ni rad sam, zato naj bo čim bliže lastniku.
Drugače pa je pri potrebah. Naj ponovim, da je to delovni pes in si ves
čas išče delo. Če ga ne bomo zaposlili, se lahko pripravimo na nič kaj
prijetne rezultate (pogrizeno pohištvo, luknje v vaših najljubših
oblačilih itd.). Potrebuje ogromno gibanja in ni pes za nedeljske
sprehajalce. Omogočiti mu moramo najmanj 3 sprehode na dan.
Priporočljivo je tudi da lastnik redno kolesari ali teče. Odličen je
pri šolanju za obrambo, ne bo pa se branil niti agilitya.
Je to pes za vas?
- To ni pes, ki bi mu dali povelje in bi ležal pri miri. Kot tudi drugi delovni psi potrebuje ogromno zaposlitve. Duševne in fizične!
- Potrebuje sprehode v vsakem vremenu, ne glede na to če sije sonce, dežuje ali sneži.
- Potrebuje gospodarja in njegovo bližino. Ni pes za pesjak!
- Pripravljeni morate biti na najrazličnejše lumparije in nevšečnosti .
- Dobro ga je šolati in uporabljati v različnih kinoloških disciplinah.
- Ni dobro, da je preveč sam.
Je pes za potrpežljive in odločne lastnike. Rad preizkuša »kdo je
glaven«. Pokazati mu boste morali njegovo mesto. Vzgoja mora biti
dosledna, a ne groba, če ne vas bo prerasel in postal neobvladljiv.
Opombe:
Zelo pozno dozori (okrog 2., 3. leta starosti) in je do takrat izredno živahen
Nekateri hoviji so včasih malo grobi do drugih manjših živali in otrok,
še posebej v prvih mesecih življenja. Drugače pa se z obojimi odlično
razumejo.
Če ima dobrega lastnika, pravilno nego in šolanja postane tako
odličen družabnik, da si boljšega ne bi mogli želeti. Pripravljen je
narediti vse, samo da ustreže svojemu gospodarju.
Viri:http://www.pesjanar.si/index.php/2007/835
Petra, postavi se v vrsto za mladičke!!! 
). In take barve je tudi tista psička o kateri smo se pogovarjali v temi NOV PES.
Vem kako je to... Mi smo se tudi selili! 
» Ameriški akita
» Bradati Škotski Ovčar [Bearded Collie]
» Leglo Angleških koker španjelov
» Kužki iščejo dom
» Vprašanja
» Valižanski ovčar, Corgi
» Nemški ovčar leglo
» BASENJI leglo 2015/16