Pirenejček ni nikoli pobiral glavnih nagrad na razstavah, saj ga tam do nedavnega sploh nismo mogli vdeti.
To mu verjetno popolnoma ustreza, saj raje kot hodi na razstave pase ovce v najbolj neprijaznem okolju;
visoko v Pirenejih v snegu, ostrem zraku in vročini.
Zgodovina na kratko:
V evropo so prišli s čredami ovac kot še nedefinirani mali ovčarji, iz katerih so nastali v Španiji Katalonski ovčarji,
na Poljskem poljski nižinski ovčarji, mudiji, puliji in pumiji na Madžarskem itd.
Po padcu rimskega imperija so se trgovske poti pretrgale, izmenjava izdelkov, ovac in psov med regijami se je zmanjšala
in pasme pa so se oblikovale po regionalnih posebnostih in zahtevah tamkajšnjih ovčarjev.
Visoko v Pirenejih je nastala prav posebna pasma Pirenejski ovčar.
Sprva je bilo veliko tipov pirenejčkov, ki so se razlikovali po barvi, velikosti, dolžini in strukturi dlake.
Postopoma so pasmo po tipu izenačili, še vedno pa imamo dve različici pasme: Face rase in Museau normal.
Pirenejski ovčar se je prvič predstavil svetu kot kurir v prvi svetovni vojni. Opisan je bil kot
» najbolj inteligenten, najbolj prebrisan, najbolj sposoben in najhitrejši pes med pasmami, ki so jih uporabljali v vojni«
Značaj:
Pirenejčki so zelo samostojni, nimajo delovne etike Border collijev, znajo tudi lenariti in izrabiti vsako priložnost da zlezejo v naročje.
So pravi ovčarji, imajo daljši kasaški korak in hitrejši galop kot večina večjih psov, potrebujejo več gibanja, so robustni in neutrudljivi.
So še bolj trmasti in neodvisni kot drugi francoski ovčarji(briard, beauceron, pikardijski ovčar), saj so živeli v še bolj neusmiljenih razmerah
in pasli še večje trope ovac. Pirenejčki niso ostri, so pa glasni; pravi mali bevskači.
Zahtevajo polno zaposlitev, se radi učijo in so primerni za vse vrste šolanja in športe psov. Ker blestijo v agilityu so francozi ponosni
a vendar nekoliko zaskrbljeni, ker se bojijo da bi se za pasmo odločali napačni ljudje. Agility bi namreč morali trenirati zaradi pirenejčkov
in če si ga kdo omisli zaradi agilitya naj bi bil obsojen na neuspeh. Pirenejček ne dela za vsakogar in pod vsakimi pogoji.
Francozi so tudi proti socializaciji te pasme, saj naj bi bili pravi pirenejčki nezaupljivi do tujcev. Njihov standard se začne z stavkom,
da so to psi minimalne višine in teže ter z maksimalno količino nervozne energičnosti. Zvit je in nezaupljiv, vedno pripravljen za akcijo,
stalno v gibanju. So hiperaktivni, nekateri bolestno plašni, bevskači, radi so tudi dominantni.
Nekateri pirenejčki se lahko tako zelo navežejo na lastnika, da so do ostale okolice popolnoma ignorantski.
Socializacija je nujna, če želimo da bo Pirenejček užival v okolju kjer živimo in se ne bo ustrašil vsake malenkosti. Brez socializacije in primernega šolanja
lahko postane pravi grizli, nadvse plašen in največji bevskač daleč naokoli
( Francozom visoko v pirenejih se zdi tako obnašanje super, a načinu življenja večine ljudi tako obnašanje ne ustreza in ga lahko označimo kot nezaželjeno vedenje).
So tudi zelo občutljivi in izredno dobro zaznavajo razpoloženja in želje lastnika, zato so tudi zelo učljivi.
Standard tudi pravi da je pirenejček povsem nepremirljiv z ostalimi pasmami.
Zdravje:
Na splošno je to ena najbolj zdravih pasem, a ima vseeno nekaj dednih bolezni.
Najpogostejši problemi v pasmi so srčne napake, epilepsija in kolaps sapnika.
Pred nakupom Pirenejčka je zelo pomembno biti pazljiv. Pomembno se je pozanimati o psarni, in o liniji, iz katere kupuješ.
Nenapisano pravilo pa je, da se Pirenejske ovčarje kupuje izključno v Franciji, po možnosti v Pirenejih. Dlje od tam kupuješ slabši in bolj bolani so psi.
Izgled:
Glava je trikotna, podobne oblike kot pri rjavem medvedu, gobec je nekoliko krajši od lobanje;
smrček je črn, oči črno obrobljene, dovolj velike in čimbolj temne, samo psi barve bluemerle imajo lahko modre oči.
Uhlja sta tradicionalno kupirana, nekupirana uhlja morata biti čimbolj podobna kupiranim.
Telo je dolgo, vrat mišičast, hrbet dolg.Rep je kupiran, naravno kratek ali dolg, nošen pod hrbtno linijo in s kljuko na koncu.
Dlaka je srednje dolga do dolga, dokaj trda in žimasta, nikakor ne skodrana ali svilnata.
Barva dlake je največkrat zlata, lahko tudi siva, črna ali bluemerle; prepovedana je bela, čokoladno rjava in redmerle.
Gibanje; poudarjen, dolg korak, noge so vedno blizu tlom, tako da daje pes vtis lahkotnega gibanja.
Plečna višina: 38-48 psice in 40-50 psi.
Psarne
Loubajac(Od tu je Silvijina La)
P´tites Chenoilles
Viva
Vir
Vir
Tani
Vir
La
Vir
Vir: Pesjanar.si
Nazadnje urejal/a Anja Čet Sep 10 2009, 15:01; skupaj popravljeno 1 krat
Sre Avg 16 2017, 14:08 by ...Ira <3...
» Ameriški akita
Sob Jul 16 2016, 14:42 by bella*
» Bradati Škotski Ovčar [Bearded Collie]
Tor Jun 14 2016, 21:24 by Ginsy
» Leglo Angleških koker španjelov
Čet Jun 09 2016, 11:04 by ...Ira <3...
» Kužki iščejo dom
Sob Apr 09 2016, 18:15 by Niki_zajček
» Vprašanja
Čet Mar 10 2016, 15:32 by Kmet že nekaj let
» Valižanski ovčar, Corgi
Ned Mar 06 2016, 11:04 by Zveplanova
» Nemški ovčar leglo
Ned Feb 28 2016, 23:35 by Niann
» BASENJI leglo 2015/16
Ned Feb 28 2016, 19:48 by Tisa